Ste se kdaj vprašali, kako je videti anatomija psa? Morda se vam ne zdi tako, a pod mehkim kožuhom se skriva zapleteno in robustno okostje z veliko več kostmi kot pri ljudeh! Za lažjo predstavo: odrasel človek ima 206 kosti, odrasel pes pa več kot 300 kosti - a to se še ne konča! Tudi rep te živali ima vretenca, zato je okostje pri psu razdeljeno na več delov:glavo, vrat, trup, okončine in rep. Če želite izvedeti več o pasjih kosteh, si oglejte članek, ki ga je za vas pripravil Patas.

Pasja anatomija ima več kot tristo kosti!

Pri anatomiji psov se kosti spreminjajo glede na pasmo in spol živali. V povprečju imajo psi od 319 do 321 kosti, mačke pa do 230 kosti, medtem ko je človeško okostje sestavljeno iz 206 kosti.

Druga razlika med pasjim in človeškim skeletom je v zobeh: v primerjavi s človeškim zobnim lokom je pasji zobovje močnejše in robustnejše, z dobro razvitimi kanini. Zanimiva podrobnost je, da je hrbtenica psov (in tudi mačk), ker so štirinožci, most, ki podpira vso njihovo težo, medtem ko naša hrbtenica deluje kot oporna podlaga, ki nas drži pokonci.

Na splošno je sestava pasje anatomije enaka za vse pasme, vendar obstaja kategorija za vsako vrsto gobca: brahicefalne pasme imajo kratek gobec, mezocefalne srednje dolg gobec, dolihocefalne pa najdaljši gobec.

Vretenca v pasjem skeletu so sestavljena iz štirih delov: vratnega, prsnega, ledvenega in repnega.

Pasja vretenca so sestavljena iz nenavadnih, nepravilnih kosti, ki segajo od glave do repa. Narejena so za zaščito različnih organov, zlasti hrbtenjače, podpirajo celotno težo živali ter so bistvena za gibanje in prožnost.

Tako kot mačke imajo sedem vratnih vretenc, 13 prsnih vretenc, 7 ledvenih vretenc in do 20 repnih vretenc. Toda medtem ko je pri mačkah hrbtenica bolj prožna, je pri psih bolj čvrsta. Če vas zanima, kako je razdeljeno pasje okostje, si oglejte spodnji seznam, na katerem so podrobno opisane posamezne dele:

• Vratna vretenca: sta povezani na dnu vratu in držita del lopatice, ki je v prsnem predelu. V bistvu sta kostna osnova vratu.
• Torakalna vretenca: z zunanjim delom na dnu in prsnim delom na hrbtu ti sestavni deli pritrjujejo rebra in organe trebuha ter lopatico. so široki, močni in povezujejo velik del prsnega koša.
• Ledvena vretenca: je najmočnejši in najdebelejši del, ki podpira celotno težo pasje hrbtenice (zato je bolj dovzeten za težave s kostmi). So največja vretenca v hrbtenici in podpirajo tudi križnico, ki je trikotna s sklopom zlitih vretenc.
• Kaudalna vretenca: je dobesedno pasji rep. število kosti se razlikuje glede na pasmo, od 5 do 20. Povezane so s hrbtenico in so temeljnega pomena za izražanje pasjih čustev, saj so podaljšek hrbtenice. zato je zelo nevarno vleči pasji rep ali ga rezati v estetske namene - to lahko vpliva na gibanje.

Pasje okostje: sprednje okončine se začnejo pri lopatici

• Lopatica: Lopatica je ploščata kost, ki omogoča različne gibe prsne stene, podpira mišice tega območja in se distalno stika z ramensko kostjo.
• Humerus: je "pasja rama". Proksimalno je povezana z lopatico, distalno pa z radiusom in ulno.
• Radij in ulna: Radius je zadaj, ulna pa spodaj. Oba sta dolga in se med gibanjem medsebojno podpirata.
• Carpus, metakarpus in falange: carpus je dlan, metakarpus povezuje dlan in prste, falange pa so prsti pasje tačke. carpus in metakarpi imajo sesamoide, ki omogočajo gibanje. pasje prednje noge imajo tako kot mačje pet falang, štiri dolge in peto majhno, podobno palcu. pasje tačke so zaščitene z blazinicami in jih uvrščamo med digitigrade živali.

Pasje kosti so močne v predelu medenice

Medenične okončine podpirajo do 40 % teže živali in so robustnejše zaradi funkcije poganjanja gibanja in opore telesa. Delimo jih na: medenico, stegnenico, pogačico, golenico in mečnico ter stopalnico in naprej.

• Medenica: je področje medenice, ki ga tvorijo medenični obroč z ilijem, ishiumom in pubisom. odgovoren je za pritrditev spodnjih okončin in stabilizacijo mišic medeničnega dna.
• Femur: je valjasta kost med medenico in kolčnico, ki zagotavlja večjo oporo za okončino.
• Patella: To je kratka sesamoidna kost, ki se distalno stika s stegnenico in povezuje več mišic v regiji.
• Tibija in fibula: Golenica je dolga in velika kost, tako kot stegnenica, njena naloga pa je prenašanje mehanske sile. Fibula opravlja funkcijo pritrditve na mišice.
• Tarzus, metatarzus in falange: Podobno kot pri sprednjih tačkah je tarsus dlan, falange so prsti, metatarsus pa povezuje enega z drugim. Za razliko od sprednjih tačk nimajo pete falange, imajo pa nohte, napolnjene s keratinom in dermisom ob korenini.

Pasja lobanja vsebuje tudi več pasjih kosti

Pasja lobanja je sestavljena iz zgornje čeljusti s spodnjo čeljustjo, sekalcev, nebnih razpok v predelu gobca, nosnic, ki so ukrivljene, da omogočajo prehod zraka, čeljusti na vsaki strani, čelne kosti, interparietalne kosti, parietalne kosti, okcipitalne kosti in temporalne kosti. slednja ima temporomandibularni sklep, ki je odgovoren za gibanje odpiranja in zapiranja ust. poleg tega ima lobanja kostsolzne kanale za vsako oko in dve bobnični buli, ki ščitita sluh.

Zobovje psov ima dve fazi: prva se razvije, ko so mladiči, druga pa nadomesti prvo med četrtim in šestim mesecem življenja. Dolgi kanini služijo lažjemu žvečenju pasje hrane, preostali zobje pa mletju hrane.

Ali je okostje "klobasastega psa" drugačno?

Skelet klobasastega psa vedno vzbuja veliko radovednosti. Navsezadnje podolgovat trup in kratke noge, značilnosti te pasme, pritegnejo veliko pozornosti. Vendar je anatomija te pasme, ki so jo ustvarili nemški lovci in jo razvili za lov na zajce v norah (od tod ta oblika), enaka kot pri drugih psih. Razlika je v daljšem hrbtu in okončinah.Vendar je jazbečar nagnjen k različnim težavam s hrbtenico, kot sta displazija in "papagajev kljun" (spondiloza).