Cerebelarna hipoplazija je redka nevrološka bolezen, ki lahko prizadene živali, zlasti domače vrste (pse in mačke). Vzroki bolezni so prirojeni - to pomeni, da se bolnik rodi s to boleznijo - in eden od prvih dokazov o prizadetosti mačke je pomanjkanje ravnotežja v prvih mesecih življenja. Toda ali je hipoplazija resna? Kako je živeti z mačko, ki ima to bolezen?

Čeprav so primeri redki, smo našli mucko, ki so ji diagnosticirali cerebelarno hipoplazijo in je bila deležna vse potrebne oskrbe družine: Nala (@nalaequilibrista ). Da bi bolje razumeli, kako se patologija kaže in kako poteka rutina mačke brez ravnotežja, smo na to temo pripravili poseben članek.

Cerebelarna hipoplazija pri mačkah: kaj je in kako vpliva na živali?

Cerebelarna hipoplazija - imenovana tudi cerebelarna hipoplazija - je bolezen, za katero je značilna prirojena malformacija cerebeluma. Ta organ se nahaja med možgani in možganskim deblom ter je odgovoren za koordinacijo gibanja in ravnotežja mačk. V praksi to pomeni, da gre za bolezen, zaradi katere mačka ostane brez ravnotežja in motorične koordinacije.

Glavni simptomi bolezni so:

• Nekoordinirani gibi
• Težave pri stoji na vseh štirih
• Pretirani, a netočni skoki
• Tresenje glave
• Pogoste spremembe drže

Vzroki težave so običajno povezani z virusom mačje panleukopenije, ki se med brejostjo prenaša z matere na plod. Pri hipoplaziji možganov se bolezen pri mačkah običajno pokaže v zgodnjem življenjskem obdobju.

Nalina zgodba: sum in diagnoza bolezni

Ne le ime mačke Nala, ki se nanaša na lik iz Levjega kralja, kaže na njeno voljo do preživetja! Mačka Laure Cruz je bila skupaj z mamo in tremi brati rešena z ulice pri približno 15 dneh starosti. "Že ob prvem stiku z njo je bilo mogoče opaziti, da je nekaj drugače, saj je bila manj čvrsta kot njeni bratje in je veliko stresala z glavo," je povedala Laura Cruz.Kljub začetnemu sumu je šele po prvih korakih vse postalo bolj jasno: "Ko sta brata začela delati prve korake, je postalo jasno, da je nekaj narobe, saj ni mogla hoditi, ne da bi padla na bok, in so se ji preveč tresle noge."

Ko je skrbnik ugotovil, da je mačka neuravnovešena in ima tresenje v tačkah, se je odločil, da Nalo odpelje k nevrologu, kjer so opravili nevrološke preiskave in začeli zdravljenje s kortikosteroidi, da bi videli, ali se stanje izboljša. "Zdravnik je že pripomnil, da bi lahko šlo za nekaj v zvezi s cerebelumom, vendar smo morali zdravljenje izvajati nekaj tednov, da smo bili prepričani.Z uporabo zdravila se stanje ni spremenilo in ko smo se vrnili k nevrologu, je ta ponovno opravil teste in potrdil, da gre za cerebelarno hipoplazijo."

Diagnozo so postavili, ko je bila Nala stara dva meseca in pol. Ko je ugotovila, da se mačica ne giblje tako kot druge živali, se je Laura odločila, da jo posvoji za stalno. "Zdaj organiziramo slikanje z magnetno resonanco, da bi bolje razumeli resnost njene cerebelarne hipoplazije."

Kakšen je vsakdan mačka s cerebelarno hipoplazijo?

Mačka s cerebralno hipoplazijo potrebuje več nege in pozornosti, vendar lahko normalno živi v okviru svojih omejitev in z nekaterimi spremembami. V primeru Nale, na primer, skrbnik pravi, da je glavna skrb družine, da je mačka brez ravnotežja in da ne more stati pokonci, z vsemi štirimi tačkami na tleh. "Giblje se tako, da se premetava z ene strani na drugo in dajeZaradi tega se pogosto udarja z glavo, zato smo ji morali nekaj stvari prilagoditi, na primer namestiti penaste podloge na mesta, kjer največkrat sedi."

Druga težava je, da mačka s cerebelarno hipoplazijo za razliko od drugih mačk ne more uporabljati stranišča, ker nima ravnotežja za opravljanje potreb. "Uporablja higienske podloge, potrebe opravlja leže. Kar zadeva hrano, lahko Nala jé sama, v njeni bližini pa vedno pustimo posodo s suho hrano. Z vodo je bolj zapleteno, ker na koncu pade.na vrhu loncev in se zmoči, vendar izvajamo poskuse s koriti za vodo za težje mačke."

Sicer pa ima mačka brez ravnotežja, kot je Nala, enake navade kot katera koli druga hišna žival. Rada ima vrečke, rada spi in ima posteljo samo zanjo. Laura pojasnjuje, da mora biti vse na ravni tal, saj ne more skakati in nima refleksov, da bi padla na noge. "Nalinha se je naučila prilagoditi svojemu stanju. Tako gre sama na higiensko podlogo, lahko se hrani in če mora, gre na stranišče.Prav tako se zna - na svoj način - premikati po hiši in nas iskati. Zelo je pametna!"

Akupunktura in veterinarska fizioterapija sta izboljšali Nalino kakovost življenja

Čeprav za cerebelarno hipoplazijo pri mačkah ni zdravila, je mogoče vlagati v zdravljenje, ki zagotavlja dobro počutje bolnikov in izboljšuje kakovost njihovega življenja. Veterinarska akupunktura in fizioterapija živali sta v teh časih odlična zaveznika. Nala, na primer, je bila deležna zdravljenja in rezultati so bili zelo pozitivni. To nam je povedal skrbnik: "Začeli smoOpazila sem, da ima boljše ravnotežje, da se lahko uleže, ne da bi se prevrnila na bok, in da včasih naredi nekaj korakov (približno 2 ali 3), preden pade. Pred zdravljenjem ni mogla narediti ničesar od tega! Stara je šele 8 mesecev, zato upam, da bo njeno življenje bolj kakovostno."

Življenje z invalidno mačko zahteva nekaj sprememb v rutini

Hišni ljubljenčki s posebnimi potrebami so lahko zelo srečni, vendar spremenijo življenje skrbnika in potrebujejo prostor, ki je popolnoma prilagojen njihovim potrebam. "Prilagajanje rutine za bivanje z Nalo ni enostavno, saj ne more biti dolgo časa sama, ker je pri nekaterih stvareh odvisna od nas. ko moram nekaj ur preživeti zunaj, se zanesem na mamo ali zaročenca, da ostaneta z njo. če jo pustimpopolnoma sama za dalj časa, mi ni prijetno, saj ne vem, ali bo lahko pila vodo ali pa bo prevrnila lonček in se zmočila. nikakor ne morem vedeti, ali bo lahko dosegla straniščno podlogo, da bi šla na stranišče, ali pa bo to na koncu naredila na poti in se umazala."

Poleg odvisnosti živali od lastnikov je treba pomisliti tudi na situacije, kot so potovanja in zdravstvene težave. "V njenem primeru na primer kastracija mačke ni samo kastracija. Vse je treba premisliti in prilagoditi glede na njene nevrološke posebnosti, zato se vedno posvetujem z veterinarji."

Kljub izzivom na poti posvojitev mačke - invalidne ali ne - prinese veliko veselja celotni družini. "Čeprav naredim vse, kar je v moji moči, da ji zagotovim odlično kakovost življenja, me še vedno veliko skrbi, kako ji čim bolj olajšati življenje, da bo imela Nalinha kljub svojim omejitvam ter svojemu drugačnemu in zelo posebnemu načinu najboljše možno življenje!"