Cerebelarna hipoplazija pri psih je malo znana bolezen, za katero je značilno, da v prvih dneh življenja prizadene gibanje mladičev, zaradi česar težko izvajajo običajne dejavnosti, kot sta hoja in celo sesanje. Na splošno je mnogi ne preživijo in evtanazija je edina rešitev. Tiste živali, ki imajo možnost preživetja, potrebujejo podporo do konca življenja, saj zanjo ni zdravila.Da bi razumeli več, smo se pogovarjali z veterinarjem in nevrologom, ki nam je razložil, kaj je hipoplazija pasjega možganovja, in več informacij o tej bolezni. preverite!

Cerebelarna hipoplazija pri psih je bolezen, ki prizadene mladiče

Da bi razumeli, kaj je cerebelarna hipoplazija pri mačkah in psih, je najprej zanimivo vedeti, kaj je hipoplazija in kakšna je funkcija cerebeluma. Za to smo povabili veterinarko in nevrologinjo Dr. Magdo Medeiros, ki je govorila s Patas da Casa in prinesla pojasnila o tej temi: "Cerebelarna hipoplazija je stanje, pri katerem deli cerebeluma niso popolnoma razviti.med nosečnostjo," pravi.

Večina skrbnikov tega ne ve, vendar je vloga možganovine pri gibalnih dejavnostih zelo pomembna: "Možganovina sestavlja velik del možganovine, ki leži zadaj, nad in za možganskim deblom, in je odgovorna za nadzor nad finimi gibi, držo in gibalno koordinacijo," pojasnjuje.

Toda zakaj se pojavlja le pri mladičih? Avtorica odgovarja, da je to povezano z oblikovanjem možganovine in da so pri hipoplaziji možganovine pri psih vzroki lahko genetski ali zunanji: "Proces razvoja možganovine poteka med brejostjo in v prvih tednih po rojstvu. Tako lahko pri hipoplaziji možganovine pride do genetske napake (notranji vzrok) ali zunanjih vzrokov (kot sookužbe, toksini ali pomanjkanje hranil pri samici med nosečnostjo) spremenijo razvoj možganovine".

Simptomi cerebelarne hipoplazije: mladički se težko gibljejo

Dr. Magda Medeiros pravi, da so glavni simptomi cerebelarne hipoplazije:

• Namerno tresenje, ki se kaže kot zibanje ali tresenje glave in se pojavi, ko se pes poskuša osredotočiti na predmet, na primer na posodo s hrano;
• Neurejenost in nestabilnost;
• Široka osnova (noge so bolj oddaljene od običajnih);
• glasni ali "vznemirjeni" koraki pri hoji (lahko hodi kot vojak);
• Pogosti padci in napačno ocenjevanje razdalj;
• Tresenje okončin;
• Tresenje glave.

Čeprav so ti znaki vidni, jih po njenih besedah pogosto napačno obravnavamo kot nekaj vedenjskega: "Kužki s cerebelarno hipoplazijo so lahko videti pretirano nerodni in neumni, kar je lahko videti zelo ljubko in lahko pri nekaterih vzbudi občutek, da je to normalen del razvoja kužka, vendar to ni res.Gre za novorojenčkovo stanje, ki ga opazimo v prvih tednih življenja," pravi.

Kot poroča The Dodo, se je to zgodilo tam zunaj: leta 2017 je družina, ki je v Kaliforniji sprejela psa s cerebelarno hipoplazijo, potrebovala več kot mesec dni, da je ugotovila, da je nekaj narobe in da ima mali Petey dejansko težave s hojo.

Izključitveni testi pomagajo diagnosticirati cerebelarno hipoplazijo pri psu

Po besedah veterinarja je za odkrivanje hipoplazije možganskega režnja pri psu treba opraviti vrsto testov, diagnoza pa je izključitvena. To se zgodi, ker so simptomi podobni drugim boleznim: "Hipoplazija možganovine se lahko zamenja z drugimi patologijami novorojenčka, kot je epilepsija. Simptomi nalezljivih bolezni (ki povzročajo meningoencefalitis, kot je garje) se lahko zamenjajo tudi z drugimi boleznimi.Zato je treba pri postavljanju diagnoze cerebelarne hipoplazije izključiti druge patologije."

Ker gre za genetsko bolezen, nevrolog poudarja, da je treba raziskati tudi starše mladiča: "Diagnozo postavimo na podlagi anamneze in znakov živali. koristne so lahko informacije o starših in materini nosečnosti. Običajno veterinar poleg telesnega in nevrološkega pregleda odredi še preiskave krvi, urina in magnetne resonance, da potrdi hipoplazijo.cerebelarni".

Pri cerebelarni hipoplaziji pri psih je cilj zdravljenja udobje.

Hipoplazija je resna in vpliva na celotno kakovost življenja živali. Glede na stopnjo bolezni mnogi strokovnjaki priporočajo celo evtanazijo. "Žal cerebelarne hipoplazije ni mogoče pozdraviti in ni posebnih možnosti zdravljenja," pravi veterinar.

Dobra novica pa je, da to ni napredujoča bolezen. Kljub temu bodo vse življenje potrebovali posebno podporo in oskrbo: "Pes bo imel nekatere razvojne motnje, zato morda ne bo sposoben sprejemati odločitev za svojo zaščito kot drugi. Omejiti boste morali aktivnost in gibanje psa, da se izognete poškodbam in prometnim nesrečam." Plezanje,padanje ali prosto gibanje v parku, vse običajne stvari, ki jih psi počnejo, je treba nadzorovati. Nekateri psi morajo za hojo uporabljati invalidske vozičke."

Toda tudi če ste paraplegik, je z boleznijo mogoče živeti: "Cerebelarna hipoplazija pri psih je lahko od blage do hude, vendar ima večina težave pri hoji, teku in prehranjevanju. Ti psi brez težav razumejo svet okoli sebe, vendar ne morejo nadzorovati svojih gibov na enak način kot tipični psi," prikazuje.

Pasja cerebelarna hipoplazija je pogostejša pri velikih pasmah

Ta bolezen najbolj prizadene velike pasme, kot sta irski seter in sibirski haski, prizadene pa tudi druge manjše pasme, kot je foksterier.

Dr. Magda Medeiros je pojasnila genetsko ozadje bolezni: "Obstajajo pasme z večjo nagnjenostjo, kot so čau-čau, bulterierji, kokeršpanjeli, bostonski terierji, velika doga in airedale. Pri teh pasmah se verjetno pogosteje pojavlja genetska mutacija v genu VLDLR (chr1), ki povzroča cerebelarno hipoplazijo. Ta bolezen se deduje avtosomno recesivno, kar pomeni, da jeda se pojavijo klinični znaki, morajo imeti prizadeti psi dve kopiji mutacije," pojasnjuje.

Ali je mogoče preprečiti hipoplazijo možganov pri psih?

V vsakem primeru se cerebelarna hipoplazija razvije med brejostjo, bodisi zaradi genetskih ali zunanjih vzrokov. Kljub temu veterinarka poudarja, da je bolezen mogoče predvideti, če je načrtovana reprodukcija in ima pes posodobljena cepljenja: "Paziti moramo, da ne križamo psov z družinsko anamnezo hipoplazije, poleg tega pa moramo psa cepiti, da se izognemo okužbam, kot sona primer parvovirozo, ki lahko povzroči te prirojene spremembe." Zato se je vedno dobro odločiti za posvojitev živali v odgovornih in certificiranih vzrejališčih, ki načrtujejo zdravo križanje, in da, cepljenje psa je dovoljeno odložiti.