Displazija kolkov pri psih je bolezen, ki vpliva na gibanje živali. Do nje pride, kadar pride do neskladja med kostmi, ki tvorijo kolk - zato se bolezen imenuje tudi displazija kolkov. Pri displaziji kolkov pri psih se stegnenica in medenica nenehno drgneta, kar povzroča bolečine in težave z gibanjem. Med simptomi so najpogostejši naslednjipes hromi na zadnjo nogo, ima bolečine in težave pri običajnih vsakodnevnih gibih, kot so sedenje, ležanje in vzpenjanje na višje ležeče prostore.

Koksofemoralno displazijo pri psih lahko zdravimo z operacijo, s katero pritrdimo glavo stegnenice na acetabulum, in/ali z zdravili. Običajno so najbolj indicirana protibolečinska zdravila, kot je dipiron za pse, in protivnetna zdravila. Poleg tega je fizioterapija za pse odličen način za lajšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti in povečanje kakovosti življenja hišnega ljubljenčka. Bolezen običajno nastane zaradiZaradi dejavnikov, kot so genetika, slaba prehrana, sedeč način življenja in debelost, lahko ima displazijo kolkov vsak pes, vendar je bolezen veliko pogostejša pri velikih in orjaških psih. Želite vedeti, katerih 10 pasem je najbolj nagnjenih k razvoju displazije kolkov? Preverite spodaj!

1) Zlati prinašalec: displazija kolkov pri psih je pogosta bolezen pri tej ubogljivi in priljubljeni pasmi.

Zlati prinašalec je ena najbolj priljubljenih pasem psov v Braziliji in po svetu. Njegova velika velikost mu ne preprečuje, da bi dobro živel v hiši. Vendar pa je zaradi velikosti psa zlati prinašalec bolj izpostavljen displaziji kolkov. Pri posvojitvi psa te pasme je pomembno, da ste vedno pozorni na njegovo vedenje. Vsak znak psa v bolečinahKer je zlati prinašalec že nagnjen k bolezni, je treba vse znake jemati resno.

2) Labrador: hromenje zadnje tačke je eden glavnih znakov displazije pri psih te pasme.

Tako kot zlati prinašalec je tudi labradorec velik pes, ki je nagnjen k tej bolezni. Zaradi velike velikosti se pri njem pogosto razvije ne le displazija kolkov pri psih, temveč tudi displazija komolcev in kolen. Labradorski pes je precej energičen in razburjen, zato pazite na pohištvo v hiši. Ne postavljajte ga v prostore, v katerih se lahko labradorec znajde.Na sliki psa, ki hromi na zadnjo nogo, bi lahko to, kar je videti kot rahla modrica po udarcu v pohištvo, za labradorca pomenilo nekaj resnejšega.

3) Rotvajler: displazija kolkov je velika težava pri tej močni pasmi psov

Kdor vidi rotvajlerja z močno in mišičasto postavo, si ne predstavlja, da ima tudi težave s kostmi in mišicami. Vendar je displazija kolkov pri psih pri tej pasmi precej pogosta. Mladič rotvajlerja lahko tehta več kot 60 kg, zaradi česar so njegove kosti na koncu bolj obremenjene. Zato je displazija kolkov pri psih te pasme zelo pogosta. Rotvajler mora od mladička naprejda bi preprečili, da bi se to stanje pojavilo in oviralo njihovo gibanje v prihodnosti, jih je treba spremljati pri veterinarju.

4) Nemški ovčar: primeri displazije koksofemoralnega sklepa pri psih so pogosti pri pastirskem psu.

Nemški ovčar je še en velik pes, ki je nagnjen k displaziji. Čeprav je eden od najbolj uporabljenih psov za delo, celo eden od najljubših policijskih psov, morate biti previdni pri gibanju kolkov živali. Nemški ovčar je fizično zelo odporen, vendar lahko njegova teža na koncu močno vpliva na kosti. Zato vedno, ko viditepsa z bolečinami v hrbtu ali hromljenjem, ne oklevajte in ga odpeljite na pregled.

5) Angleški buldog: čeprav so majhni, se lahko displazija pojavi kot posledica debelosti.

Veliki psi so tisti, ki najbolj trpijo zaradi te bolezni, vendar tudi majhni psi niso imuni. Angleški buldog je primer majhne pasme z nagnjenostjo k displaziji kolkov. Čeprav niso veliki, je ta žival nagnjena k prekomerni telesni teži. Debelost psov je eden od glavnih vzrokov displazije kolkov pri psih, saj majhne kosti angleškega buldoga na koncuZato je pomembno, da preprečimo debelost psov in s tem preprečimo displazijo kolkov.

6) bokser: razlika v velikosti nog je predispozicija za pojav displazije kolkov pri psih

Pes bokser je eden od zelo mišičastih psov, ki zaradi svoje atletske postave pritegne pozornost mimoidočih. Velika velikost je eden od razlogov za njegovo nagnjenost k displaziji kolkov pri psih, vendar ne edini. Zadnje noge bokserja so običajno nižje od sprednjih. Posledično se preveč obremenjuje na zadnje noge, kar vodi v displazijo kolkov.Posledica tega je, da pes pogosteje hromi kot ne. Bokser že od zgodnjega otroštva potrebuje to posebno skrb pri gibanju.

7) bernardinec: pes z bolečinami v hrbtu lahko kaže na displazijo pri tej pasmi.

Bernardinec je eden tistih psov, ki kljub svoji velikosti zaradi svoje ubogljive osebnosti nikogar ne prestraši. Ker je zelo velik in mišičast, je pričakovati, da je displazija kolkov pri psih pogosta zdravstvena težava te pasme. Bernardinec lahko tehta do 80 kg, kar močno obremenjuje kosti. Poleg tega je pes nagnjen k debelosti, kar dodatno spodbuja to bolezen.pojav displazije kolkov. Bernardinec je ena izmed najbolj lenih pasem psov, zato je na prvi pogled težko opaziti, da pes hromi na zadnji nogi. Kar se zdi kot lena hoja, lahko dejansko pomeni displazijo, ki živali povzroča bolečine pri gibanju.

8) Nemška doga: teža tega velikega psa vpliva na kosti in povzroča displazijo.

Če že velik pes trpi za displazijo kolkov pri psih, si predstavljajte velikega psa! Nemška doga velja za eno največjih pasem psov na svetu in za to obstaja razlog: lahko je visoka do 80 cm in tehta do 60 kg. Vendar ima vsa ta velikost svojo ceno: nemška doga ima vse tipične težave velikih psov.Kokofemoralna displazija pri psih je pogost pojav pri tej pasmi, zato je zelo pomembno, da jih veterinar pogosto spremlja.

9) bernski govedar: čeprav je zelo atletski in mišičast, lahko displazija vpliva na njegove kosti.

Bernski govedar, imenovan tudi bernski planinski pes, je klasičen pastirski pes hladnejšega podnebja. Pasma dosega do 70 cm višine in tehta približno 50 kg ter ima izredno razvito telo. Mišičast in močan bernski govedar se rad giblje in je aktiven. Vendar je kljub tem značilnostim pes še vedno precej težak in lahko trpi za displazijo.Ker je bernski govedar zelo velik, se bolezen pogosto diagnosticira pri psih te pasme, tako kot druge tipične bolezni kosti velikih psov.

10) Neapeljski mastif: velikanska pasma psov potrebuje nego, da se izogne displaziji kolkov

Neapeljski mastif je zelo stara pasma, ki preseneča s svojo velikostjo. Gre za ogromnega psa, ki lahko doseže 75 cm in tehta do 70 kg. Zaradi svoje velikosti se koksofemoralna displazija pri psih pasme neapeljski mastif izkaže kot pogosta težava. Pasma pogosto trpi zaradi gibalnih težav, zaradi katerih ima pes bolečine v hrbtu.Z vzgojo mladiča neapeljskega mastifa od mladostniškega obdobja lahko preprečite resnejše gibalne težave v prihodnosti.