Plavalna bolezen mačk je sprememba, povezana z mačjim skeletnim sistemom, ki povzroča resne težave z gibanjem. Maček, ki trpi za tem sindromom, se že od mladička težko opira. Bolezen, ki se imenuje tudi miofibrilarna hipoplazija, velja za redko med mačkami. Kadar pa se pojavi, prinaša resne posledice, ki omejujejo gibanje mačke.Želite bolje razumeti, kaj je plavalna bolezen mačk (ki, mimogrede, nima nobene zveze s plavalnimi sposobnostmi živali)? Domače tačke pojasnjuje spodaj!

Kaj je bolezen plavajočih mačk?

Za bolezen plave mačke ali miofibrilarno hipoplazijo je značilna nepravilna razvitost mišic mačjih tačk. Za premikanje nog so potrebni motorični impulzi. plava mačka pa se rodi s spremembo v živčno-mišičnih sinapsah. to pa zato, ker imajo periferni motorični nevroni mielinsko ovojnico (strukturo, ki olajša prevajanje mielina).živčnih dražljajev) nepravilno oblikovan.

Poleg tega ima mačka s to boleznijo deformacijo anatomije. Mišice mačje noge se ne razvijejo pravilno. Zaradi tega pride do hiperekstenzije kolčnega sklepa, kar pomeni, da se raztegne bolj kot običajno in tako ostane dolgo časa. Hiperekstenzija se lahko pojavi tudi v tibio-femoropatelarnem in tibio-tarzalnem sklepu. aBolezen plavajoče mačke je dobila svoje ime, ker se žival, ko se poskuša premikati, giblje z vesli, ki so podobni gibom plavajočega človeka.

Kaj povzroča sindrom plavajoče mačke?

Vzrok miofibrilarne hipoplazije še vedno ni znan, vendar naj bi bil genetskega izvora. Bolezen se torej lahko prenaša s staršev na otroka. Poleg tega se domneva, da lahko zunanji dejavniki služijo kot poslabševalni dejavnik za razvoj sindroma plave mačke. Glavni dejavnik je prehrana mačke med brejostjo. breja mačka, ki se prehranjuje s hranoživali, ki so pretirano bogate z beljakovinami, imajo večjo verjetnost, da bodo imeli mladiče z boleznijo.

Simptomi miofibrilarne hipoplazije vključujejo težave pri hoji in vstajanju.

Sindrom plavajoče mačke ima simptome, ki jih skrbnik zlahka opazi. Znaki se lahko začnejo pojavljati med drugim in tretjim tednom življenja, ko začne biti mačka bolj vznemirjena. Mačka bo poskušala hoditi in vstati, vendar ji to zaradi bolezni ne bo uspelo. Zaradi tega vidimo plavajočo mačko z iztegnjenimi tačkami, trup je vedno naslonjen na tlaMotorične težave ovirajo tudi dojenje, saj maček ne more iti k materi, da bi sesal. Najpogostejši simptomi sindroma plave mačke so:

• Težave pri hoji in vstajanju
• Mačka leži na tleh z iztegnjenimi tačkami in trebuhom ob tleh
• Motorična diskoordinacija
• Izguba telesne teže
• Dispneja
• Rane na trebuhu, ki se pojavijo, ker se mačka predolgo zadržuje s trupom na tleh.
• Zaprtje
• Prekomerna šibkost

Fizioterapija je glavno zdravljenje bolezni plavajoče mačke

Po opravljenem rentgenskem posnetku (in po potrebi drugih slikovnih preiskavah) lahko veterinar postavi diagnozo plavalnega mačjega sindroma. Zato je treba zdravljenje začeti čim prej. Veterinar lahko priporoči uporabo povojev na mačjih tačkah. Njihova naloga je ohranjati noge v pravilnem položaju in preprečevati hiperekstenzijo okončin. Povoji so lahko bodisizvezane v obliki osmice ali v obliki ročnih okovov.

Na splošno je glavno zdravljenje mačke, ki trpi zaradi miofibrilarne hipoplazije, fizioterapija živali. Mačka se dnevno ali tedensko posveča fizioterapiji za obdobje, ki ga določi veterinar. Specialist fizioterapije bo z mačko izvajal tehnike, ki ji bodo omogočile večjo vzdržljivost in okrepile mišični tonus. Poleg tega bo mačka pridobila več vzdržljivosti.zaupanje s fizioterapijo, ki je nujna, da se postopoma nauči bolje stati in hoditi.

Če imate plavajočo mačko, morate biti pri hranjenju še posebej previdni. Ker mačka zaradi težav pri hoji do matere ali do posode z drobižem ne jé pravilno, boste morda morali uporabiti dodatke. Vendar pomanjkanje hranilnih snovi ni edina težava. Skrbnik mora biti pozoren na prekomerno telesno težo, saj ima debela mačka lahko še večje težave pri vstajanju. Za konec ostanite nabodite pozorni na tla v hiši, ki ne smejo biti spolzka. Najbolje je staviti na nedrseča tla.

Miofibrilarno hipoplazijo pri mačkah je mogoče preprečiti z nego v času brejosti

Da bi se izognili sindromu plavajoče mačke, mora skrbnik skrbno paziti na prehrano breje mačke. Najbolje je, da se zanese na pomoč veterinarja, specializiranega za prehrano, ki mu pripravi prehrano brez odvečnih beljakovin in z vsemi bistvenimi hranili za zdrav razvoj mladičev. Poleg tega je najbolje, da se mladičev, ki imajo sindrom plavajoče mačke, ne križa zprepreči rojstvo mladičev z enakim stanjem.