Mačja panleukopenija je ena najnevarnejših bolezni mačk. Bolezen, znana tudi kot parvovirus pri mačkah, je zelo nalezljiva in lahko privede do smrti, če ni diagnosticirana zgodaj. Mačji parvovirus, ki prenaša panleukopenijo na mačko, je zelo odporen in se v telesu živali hitro razvija. Ob okužbi prizadene imunski sistem in različne organe.Če želite izvedeti več o mačji panleukopeniji, simptomih, načinih zdravljenja in preprečevanja, si oglejte članek, ki ga je Domače tačke je pripravil naslednji.

Mačjo panleukopenijo povzroča zelo odporen in nalezljiv virus

Mačja panleukopenija je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene mačke. Povzroča jo mačji parvovirus (FPV) - zato se imenuje tudi mačja parvoviroza. Tako lahko rečemo, da se parvoviroza pojavlja tako pri mačkah kot pri psih. Vendar gre za različni bolezni. Mačji parvovirus je del družine Parvoviridae, enako kot virus, ki povzroča pasjo parvovirozo, vendar nista enaka.Zato se parvovirus pri mački razlikuje od parvovirusa pri psu, saj ne gre za isto bolezen, temveč le za prenašalce, ki so del iste družine.

Poleg tega ljudje mačjo panleukopenijo pogosto imenujejo "pasja kuga pri mačkah." Pasja kuga je bolezen, ki prizadene pse in ima zelo podobne simptome kot panleukopenija, vendar gre za različni bolezni. Panleukopenija velja za bolezen, ki se hitro in enostavno širi. To pa zato, ker je mačji parvovirus izjemno odporen in lahko dolgo časa ostane na enem mestu.Mačji parvovirus je navadno endemičen, kar pomeni, da se pojavlja predvsem v kolonijah.

Panleukopenijo pri mačkah povzroči neposreden stik z virusom v okolju.

Mačja panleukopenija se običajno širi tako, da zdrava mačka pride v stik z iztrebki, urinom ali slino okužene živali. To se lahko zgodi, ko mačka uporablja skupne predmete, kot so stranišče, posode za hrano in vodo ter igrače. Zato se bolezen tako pogosto hitro širi v prostorih, kjer se zadržuje veliko mačk, na primer v mačjih vrtcih,Kot smo že pojasnili, je mačji parvovirus izjemno odporen, zato bo mačka, ki ima panleukopenijo, izpostavljena virusu, ki bo tudi zunaj telesa živali dolgo živel v okolju in okužil vsakega mačka, ki bo prišel v stik z njim.

Parvoviroza pri necepljenih mačkih je hujša kot pri odraslih.

Panleukopenija je izjemno nalezljiva in lahko prizadene necepljene mačke vseh starosti, od mladičkov do starejših mačk. Vendar se lahko bolezen kaže različno močno. Običajno mačja panleukopenija prizadene necepljene mačke do starosti 12 mesecev. V teh primerih se parvovirus pri mačkah običajno pokaže v najhujši obliki, s simptomiKadar mačja panleukopenija prizadene odraslo ali starejšo mačko, je običajno blažja, vendar je še vedno potrebno nujno zdravljenje.

Parvoviroza: mačke imajo izredno oslabljen imunski sistem

Ko se mačji parvovirus okuži, najprej prehaja skozi sluznice in limfna tkiva. Nato se širi po krvnem obtoku. Mačji parvovirusi imajo značilnost, ki se imenuje tropizem. To pomeni, da jih privlačijo predvsem celice, ki se lahko hitro množijo. Zato se povzročitelj panleukopenije običajno naseli v celice tkiva.limfne celice (limfociti) in črevesje, saj se hitro razmnožujejo, kar omogoča hitrejše razmnoževanje samega virusa. Posledice bolezni tako trpijo vsi napadeni deli telesa. Ker mačji parvovirus napada obrambne celice telesa, imunski sistem živali vse bolj slabi. Ker je mačkaše nima dobro razvite imunosti, je mačja panleukopenija zanj še resnejša.

Mačja panleukopenija: simptomi se pojavijo nenadoma in precej intenzivno

Inkubacijski čas mačjega parvovirusa - to je obdobje med okužbo in pojavom simptomov - ni zelo dolg. Tako se pri mačji panleukopeniji simptomi začnejo kazati približno teden dni po stiku z virusom. Po tem obdobju se znaki začnejo pojavljati naenkrat, kar žival hitro in zelo močno oslabi. Simptomi mačje panleukopenije soNajbolj značilna sta mačja driska in bruhanje, ki sta lahko zelo intenzivna, kar vodi v dehidracijo. Pri mački z mačjo panleukopenijo so najpogostejši simptomi:

• Driska (s krvjo ali brez nje)
• Izbljuvki
• Dehidracija
• Anoreksija
• zlatenica (povezana z motnjami v delovanju jeter)
• Visoka vročina
• Pomanjkanje apetita
• občutljivost v predelu trebuha
• Blede sluznice
• Apatija
• Depresija

Mačji parvovirus pri nosečnicah lahko povzroči hude posledice pri muckah

Mačja panleukopenija lahko predstavlja še večjo nevarnost za breje mačke. Ko se breja mačka okuži z boleznijo, obstaja nevarnost, da jo prenese na mačke v svojem trebuhu. Mačji parvovirus večinoma prizadene možgane zarodkov in povzroči prirojeno hipoplazijo možganov. Ta bolezen povzroči, da ima otrok ob rojstvu resne težave z gibanjem in tresenjem.Poleg tega je pri nosečnici s panleukopenijo veliko tveganje za mrtvorojene mladiče.

Diagnozo panleukopenije postavimo z analizo testov in anamneze živali.

Za diagnosticiranje panleukopenije pri mačkah bo veterinar opravil nekaj testov. Opravi se test WBC za analizo števila belih krvnih celic. Kadar ima žival mačji parvovirus, so te stopnje precej nizke, saj virus napada prav te celice. Opravi se tudi krvni test za štetje rdečih krvnih celic. Poleg tega bo veterinar otipal področjeZa diagnozo panleukopenije mora zdravnik oceniti tudi anamnezo živali. Zato mu na posvetu povejte vse kraje, ki jih je vaš hišni ljubljenček obiskal, če je bil v stiku z drugimi živalmi in če je vedel za kakšno mačko na tem območju, ki je zbolela. Če je diagnoza potrjena, opozorite skrbnike živali, ki so vstopilev stiku z vašim hišnim ljubljenčkom, saj so lahko okužene tudi njegove moda.

Zdravljenje panleukopenije poteka s podpornimi tehnikami

Panleukopenijo pri mačkah je mogoče pozdraviti, vendar je pomembno, da jo čim prej diagnosticiramo, da lahko čim prej začnemo z zdravljenjem. Panleukopenija hitro napreduje in če je ne zdravimo takoj, jo je lahko zelo težko pozdraviti. Zdravljenje mačje panleukopenije poteka z antibiotiki, ki jih predpiše veterinar z optimalno količino antibiotikov.Pomembno si je zapomniti, da se samozdravljenje nikoli ne sme izvajati, saj le zdravnik ve, kaj bo resnično ozdravilo vašega ljubljenčka. Poleg tega se izvajajo podporna zdravljenja, kot je tekočinska terapija pri mačkah. Ta pomaga dopolniti raven vode in elektrolitov, izgubljenih zaradi dehidracije. Druga bolj specifična zdravljenja se lahko uporabijo za odpravo vsakega simptoma, kise pojavijo.

Za boj proti mačjemu parvovirusu v okolju je treba okuženo območje razkužiti.

Če je vaša žival zbolela za mačjo panleukopenijo, je poleg zdravljenja pomembno tudi temeljito čiščenje okolja. Mačji parvovirus lahko zunaj živalskega organizma dolgo časa ostane živ. Tako se lahko druge živali okužijo že ob najmanjšem stiku z virusom v okolju, tudi če se mačka ne more dvakrat okužiti s panleukopenijo. Zato je razkuževanje prostora nujno.Ne uporabljajte le običajnega razkužila, saj to ni dovolj. Uporabite raztopino natrijevega hipoklorita in natrijevega hidroksida. Nanesite jo na celotno okolje, vendar pred nanosom odstranite živali z območja, da se mačka ne bi zastrupila.

Glavni način za preprečevanje bolezni je cepljenje proti panleukopeniji pri mačkah.

Mačjo parvovirozo lahko preprečite na zelo preprost način: s cepljenjem mačk. Cepivo proti mačji panleukopeniji je del tako imenovanega štirikratnega cepiva. Uporabite ga lahko od starosti dveh mesecev. Po treh ali štirih tednih od prvega odmerka se uporabi drugi odmerek. Po drugi uporabi je treba počakati še približno dva tedna, kolikor je potreben čas, da se cepivo uporabi.Takrat bo vaša mačka zaščitena pred parvovirusom. Mačke je treba vsako leto cepiti, da se zagotovi stalna zaščita. Ker je mačja panleukopenija zelo nalezljiva, je nujno, da svojo mačko cepite nemudoma. Dosledno upoštevanje urnika cepljenja mačk je najboljši način za zaščito vaše mačke pred najnevarnejšimi boleznimi.