Skrb za zdravje mačk pomeni opazovanje in razumevanje, kdaj potrebujejo pomoč, tudi če gre za tiho bolezen, kot je leišmanioza. Po besedah veterinarja Roberta dos Santosa Teixeire, referenčnega strokovnjaka za leišmaniozo v Riu de Janeiru, to bolezen povzroča protozoj, imenovan leishmania infantum Znano je, da leišmanijaza prizadene pse in ljudi, vendar se številni skrbniki sprašujejo, ali lahko za to boleznijo zbolijo tudi mačke. Za dodatna pojasnila smo se pogovarjali s splošnim zdravnikom Robertom, ki vam v nadaljevanju pove vse, kar morate vedeti o leišmaniozi pri mačkah!

Leišmanioza: ali lahko bolezen prizadene mačke?

V nasprotju s splošnim prepričanjem je leišmanioza bolezen, ki lahko prizadene tako pse kot mačke, čeprav je pojavnost pri mačkah veliko manjša. Ker gre za parazitsko bolezen, ki jo prenašajo komarji, veterinar pojasnjuje, da se je mogoče z njo okužiti na enak način kot pri psih. "Komar ugrizne okuženo žival in od trenutka, ko ugrizne drugo žival, prenaša bolezen na drugo žival.bolezen," pojasnjuje.

Kako se mačja leišmanioza kaže?

Roberto pravi, da je lahko leišmanioza pri mačkah v nekaterih primerih asimptomatska, tj. nima vidnih simptomov, zato je bolezen težko zaznati. Lahko pa ima tudi nekatere znake. Med njimi so najpogostejši:

- Anemija

- Krvavitev iz nosu

- Kožne spremembe

- Hujšanje

- poškodbe oči, kot je konjunktivitis

- Razjede

Ne glede na prisotnost simptomov se je treba redno posvetovati z veterinarjem, da se opravi splošna analiza zdravstvenega stanja živali. Le tako ste lahko prepričani, da vaš štirinožni prijatelj ni ogrožen.

Diagnoza leišmanioze

Za potrditev, ali ima mačka leišmaniozo ali ne, bo veterinar verjetno odredil še nekaj specifičnih krvnih preiskav. Po besedah Roberta je specifična serologija namenjena zajemanju protiteles hišne živali, ki bodo ravno pokazala prisotnost ali odsotnost bolezni v telesu. Te preiskave so potrebne, ker, kot je bilo omenjeno, jeMačja leišmanioza nima vedno jasnih simptomov.

Zdravljenje in preprečevanje leišmanioze pri mačkah

Cepivo, leišmanioza in zdravljenje so besede, ki žal ne gredo skupaj, saj za to bolezen pri mačkah ni zdravila. "Obstajajo paliativni načini zdravljenja, ki pa niso dovolj," pojasnjuje veterinar. To pomeni, da gre za ukrepe, ki pomagajo izboljšati kakovost življenja mačke in ki lahko zavirajo klinične simptome bolezni, vendar same leišmanioze ne zdravijo.ostane nosilec patologije in je lahko vir okužbe za druge živali.

Tudi pri preprečevanju ni veliko dela. Idealno bi bilo, če bi se mačke izogibale stiku s komarjem, ki prenaša bolezen. Vendar, kot pojasnjuje Roberto, repelenti, ki se uporabljajo za preprečevanje leišmanioze, niso primerni za mačke. Ti izdelki imajo namreč v svoji sestavi snov, ki je za mačke strupena.